Mamice o fotografu

»Slikanje z Janezom je bilo tako sproščeno, kot da bi bili na fotografiranju povsem sami. Najprej sem imela pomislek da bom hčerko težko prepričala, da bo sodelovala, vendar se je na koncu stvar obrnila čisto drugače. V bistvu se je pri fotografiranju Janez prilagajal nam in temu kar smo počeli, zato so tudi slike naravne, takšni kakršni smo, brez prisiljenih poz in nasmehov. Pri slikanju si je vzel čas, tako da je fotografiranje trajalo dokler se nam je dalo. Iskreno ga priporočam vsem, ki bi radi imeli družinske fotografije, ker je to en res lep čas, ki je vreden svojega spomina in okvirja!«

»Nastavljanje fotografskemu objektivu ni ravno moj hobi. Lahko rečem, da ne maram poziranja in Anže prav tako ne. A želja po tem, da imam doma na slikah svojo družino je bila zelo velika. Trebušček, v katerem se je takrat skrival naš sinko pobalinko – Maj, pa se mi je zdel simpatičen in zanimiv spomin.

Ja, mami se je odločila in vsi trije » skoraj štirje« smo odkorakali k Janezu.

Malo nam je bilo neprijetno na začetku. Nismo vedeli kam naj se postavimo, kako bo vse skupaj zgledalo…

Sledilo je pripravljanje luči in vse opreme potrebne za naše slikanje. Janez je mimogrede postregel še s pijačko, sezul svoje nogavice J in vzdušje je postajalo vse bolj sproščeno – domače. Naša mala Mia mu je sledila, najprej s pogledi, nato s kretnjami, mimogrede je naokrog nadrobila še piškot, polila sok in kmalu sta postala simpatična en drugemu.  Potem pa smo se samo še smejali, se igrali in skakali naokrog.  Janez je svoje delo opravil  mimogrede. Vsi smo se pošteno zabavali.

Bila je pozitivna  izkušnja, je prijeten spomin in komaj čakam, da se ponovno zberemo in vse skupaj ponovimo še z našim četrtim članom. To bo šele zanimivo!«

Andreja